Nastanek in zgodovina H.O.G. Lipa Chapter Slovenija

Koncem leta 1988 je podjetje Idustrijaimport iz Ljubljane pričelo s prvo povojno prodajo motornih koles Harley-Davidson. Iz neznanih razlogov prodaja ni bila uspešna, saj je bilo na področju Jugoslavije prodano manj kot ducat Harleyjev, mislim da od tega štirje v Sloveniji. Po manj kot treh letih pa je prodaja popolnoma prenehala. Tako takrat Industrijaimport tudi ni ustanovila Chapterja.

Leta 1995 pa se je podjetje Motoklub iz Ljubljane uspešno dogovorilo za zastopstvo in distribucijo motornih koles Harley-Davidson za področje bivših republik Jugoslavije. Prodaja je hitro rastla. Arhitekt Slavko Škulj iz Ljubljane, velik ljubitelj predvsem »nostalgičnega« motociklizma in poznavalec razmer je seveda vedel tudi za H.O.G. in Chapterje. Ker je imel svojega osemdesetinčneža že od 1990, je vztrajno prigovarjal Motoklubu, da naj končno ustanovi chapter. Zaradi v začetku malo trmastih ušes, katerim je prigovarjal, si je Škulj omislil za povečan pritisk še mene, ki sem svojega osemdesetinčneža vozil že od 1989. In sva prigovarjala. Seveda je imel Motoklub veliko dela, a je kljub temu iz nekega sestanka v Nemčiji prinesel debelo črno mapo, na kateri je pisalo H.O.G. in mi jo podal, rekoč: »Na! Pa si naredite Chapter.«.

Polotil sem se vseh mogočih metod iskanja slovenskih lastnikov Harley-Davidsonov. Vsi so pomagali in mi vedno povedali še za koga. Potem pa brskanje po imeniku (knjigi), klicarjenje vseh mogočih ljudi... Npr.: »Gospod, ki se piše tako kot Vi, ima Harleya. Ustanavljamo klub in bi želeli kontaktirati z njim. Ali mogoče veste zanj?« Včasih je bilo na drugi strani nezaupanje, včasih veselje. Pa sem jih izbrskal. Vseh 23. Seveda jih je nekaj pustilo tudi naslov pri Motoklubu, saj jih je veliko prihitelo, ko so izvedeli za novo prodajalno.

Med tem pa sem že dal mapo H.O.G. v prevod. Pa tudi Motoklub je prišel iz sestanka s svojim zastopnikom in naenkrat se mu je malce mudilo ustanoviti chapter. Izvedel je, da je to naloga vsakega zastopnika ali distributerja in da na to pri Harley-Davidsonu gledajo zelo, zelo resno.

Pa smo šli. Prva vožnja, druga vožnja, ustanovni sestanek, sestanki vodstva, še ena vožnja in novoletna zabava.

Preden smo s postopkom pričeli, smo morali biti legalni: Sponsoring Dealerja smo imeli. Torej smo se vsi člani vodstva morali še osebno včlaniti v H.O.G. To je bila tudi kar kak mesec trajajoča procedura. Nato sem izpolnil vse obrazce in spiske ter jih poslal na H.O.G. Europe Office. Malo smo si faksirali, zatikalo pa se je pri imenu. Mi smo si izbrali Chapter Slovenija, oni pa da ne. Da mora biti še nekaj: mesto, hrib, voda ... Mi smo jim razložili, da je Slovenija majhna. Pa so razumeli in sprejeli ter to poslali v Ameriko. Tisti tam pa zopet, da ne, da mesto, hrib, voda ... Kriza se je vlekla mesece.
Ker ni bilo pomoči, smo se na sestankih mrzlično odločali: Ilirija, Karantanija... Na koncu pa je prevladala LIPA, drevo pod katerim smo se Slovenci zbirali od kar pomnimo. Pa tudi ime je kratko, hitro se ga da zapomniti in ga tudi tujci kmalu razpoznajo. Sicer je nekdo pripomnil, da je to hrvaški denar ... a nam ni bilo mar. Na predlogu, ki je romal v Europe Office in nato v Ameriko, sem zapisal, da je Lipa zelo znan hrib in bo po njem razpoznan okoliš od kje da chapter je. In so bili zadovoljni, saj smo ustregli njihovemu principu mesto, hrib, voda...

Tako sem 26. marca 1996 prejel telefaks v katerem je g. Kalkstein zapisal, da ga veseli, ko nam sporoča, da je »LIPA CHAPTER SLOVENIJA odobren s strani Milwakukee-ja.« in še, da je »naša chapterska številka 9379«.

Vendar si v Lipa Chapter Slovenija za naš ustanovitveni datum upravičeno lastimo tisti dan, ko smo skoraj vsi takratni harleisti imeli ustanovni sestanek, ki je bil 14. septembra 1995 v gostilni Pri Žabarju v Ljubljani. Tudi Harley-Davidson vedno priznava datum ustanovnega sestanka.

In tako smo lahko naročili našitke. To lahko počne le zastopnik, pa ni pokazal izrazitega interesa. Jaz pa sem bil tako vesel, da sem jih za zalogo naročil in plačal kar sam. Pa je bil Motoklub zopet malce slabe volje, ko sem primencal k njim in povedal, da mi carina ne pusti uvoza. Naredili smo odstopno izjavo, Motoklub je plačal, kar je zahtevala država in že smo navdušeni iskali krojačke šivačke. Nekateri pa so kar svoje žene mrcvarili, da so imele od zabadanja igel v debelo usnje vse prste prebodene.

V letih '96/'97 je Motoklub pretil, da bo dal zamrzniti chapter, češ, da so mu tako svetovali v Harley-Davidsonu. Ker da člani niso ... ne vem že več, kaj je bilo navedeno. Nikoli pa ne bomo izvedeli resnice, kaj je v Harley-Davidsonu bilo slabega razlaganega o nas. Vendar so se stvari vedno umirile.

Oktobra 2001 sta me predstavnika H-D in H.O.G. povabila na diskretno srečanje ob zajtrku v Grand Hotelu Union v Ljubljani. Zaupno sta napovedala prekinitev sodelovanja z Motoklubom in me ob enem poprosila, da naj Lipa Chapter peljem naprej vsaj dokler ne bo novega Sponsoring Dealerja. To, da bo Chapter obstal, me je seveda razveselilo in obljubil sem, da bom umirjeno deloval naprej, brez kakršnihkoli pretresov.

Tako je Lipa Chapter nadaljeval s svojimi aktivnostmi, Motoklub pa je oktobra 2002 sporočil, da zaradi upada zanimanja, DDV-ja in 11. septembra preneha z zastopanjem Harley-Davidsona, razveljavil uradna serviserja in napovedal odpoved pri sodelovanju garancij. V isti sapi pa ponudil posredovanje pri nakupih Harley-Davidson motornih koles in opreme ter gotovinsko razprodajo zalog, ki jih kljub zahtevi ni hotel vrniti Harley-Davidsonu.

Na Motoklubovo namigovanje, da brez Motokluba tudi ni Lipa Chapterja, pa nismo reagirali in smo umirjeno nadaljevali s chapterskimi aktivnostmi. Priskrbeli smo si tudi pisno zagotovilo iz H.O.G. Europe Office, da še nikoli ni bil noben chapter ukinjen.

Februarja 2003 pa smo dobil elektronsko pošto, da so se stvari premaknile o dogovorih za novo zastopstvo in torej novega Sponsoring Dealerja. In res je to postal Skupina CLAAS d.d.

Najlepši pregled o aktivnostih, srečanjih, izletih in druženjih LIPA Chapter Slovenija boste našli v galeriji srečanj.

Še nekaj statistike od jeseni 1995 do konca 2007:

V naši evidenci se je nabralo že 361 naslovov sedanjih in bivših lastnikov 319-tih Harleyev. Zgolj približna ocena je, da motorje proda, podari in/ali zamenja manj kot šestina lastnikov.
Razposlanih je bilo 22.959 dopisov in 5.299 obrazcev z vabili na srečanja, sestanke, dogodke, vabili za članstvo ali obvestili sklepov vodstva.
V vodstvu chapterja je sodelovalo 34 članov, običajno od 8 do 10 v posameznih obdobjih. Imeli smo 95 sestankov s 593 prisotnostmi (71,5 %), razposlanih je bilo 829 zapisnikov in pripravili smo 142 dogodkov, večinoma izletov.
Za »članarine« je prispelo 18.324,79 €. V zadnjih letih plačuje članarino okoli 100 lastnikov letno, v spisku aktivnih članov pa vodimo okoli 150-170 lastnikov. Spisek aktivnih članov se stalno spreminja zaradi novih in bivših lastnikov, občasno pa ga skrčimo za tiste člane, ki že nekaj let niso plačali članarine in tudi na splošno niso pokazali zanimanja za chapterovanje. Od posameznikov občasno prejmemo zavrnjena pisma s pripisom »naslovnik neznan«.
Po letu 2003 je Lipa Chapter Slovenija svobodneje zadihal in se lahko odločil npr. tudi za donacije. Za plačano članarino šteje donacija CIRIUS-u, ki jo porabijo neposredno za pripomočke gibalno oviranih otrok. Tako smo zbrali 15.170,53 €. Z dražbami umetniških del od leta 2004 dalje smo zbrali še 8.318,00 € in pri oddaji Lepo je biti milijonar še 12.520,00 €.

Srečno vožnjo!

Rastko Korošec